REŠITVE : HLADILNI SISTEMI, PARA, OGREVANJE, KLIMATIZACIJA
HLADILNI SISTEMI, PARA, OGREVANJE, KLIMATIZACIJA 1. Hladilni sistemi Hladilni sistemi - v tem primeru so to naprave za odvajanje toplote iz različnih procesov, kjer se kot hladilni medij uporablja voda. Hladilni sistemi se v grobem delijo na pretočne in obtočne sisteme, ki so lahko odprti ali zaprti. Izbira kemikalij je odvisna od vrste hladilnega sistema, materialov v sistemu in stopnje priprave dodajne vode. Primeri: - proizvodnja električna energije v termoelektrarnah in nuklearnih elektrarnah - reaktorji in naprave v različnih tehnoloških procesih - hlajenje kompresorjev hladilnih strojev pri klimatizaciji prostorov (HVAC) - hlajenje zračnih kompresorjev - preoblikovanje kovinskih in plastičnih materialov: livarne, plastičarstvo, obdelovalni stroji Hladilni sistemi so po načinu vodnega toka: - zaprti: hladilna voda v primarnem hladilnem sistemu kroži, teoretično brez izgub. Vendar spejeto toploto prevzame nato medij v sekundarnem hladilnem tokokrogu (hladilni medij v kompresorski napravi, voda odprtega oziroma recirkulacijskega hladilnega sistema ali zračni hladilnik) - odprti pretočni: količina vode, ki vstopa je, praktično enaka količini, ki iz procesa izstopa. Hlajenje se doseže predvsem na osnovi temperaturne razlike med vstopnim in izstopnim vodnim tokom. - recirkulacijski: toplota, ki jo voda v procesu hlajenja sprejme, se odstrani s hlapenjem na hladilnih stolpih različnih izvedb. V hladilnih sistemih se pojavljajo različni procesi, ki vplivajo na funkcionalnost, ekonomičnost, trajnost in obratovalno varnost naprav: izločanje oblog, usedlin, korozija in mikrobiološki procesi. S fizikalno-kemijskimi postopki ustrezno pripravimo dodajno vodo, z uporabo kemikalij za kondicioniranje pa še dodatno dodajno vodo, predvsem pa vodo, ki kroži v hladilnem sistemu. Funkcija teh kemikalij je naslednja: - Sekvestrianje je komleksiranje kationov trdote vode in kovinskih ionov, da se ne izločajo v obliki oblog, temveč v obliki mulja, ki se iz sistema izloča med kaluženjem in odsoljevanjem sistemske vode (EDTA, NTA), - modifikacija rasti kristalov je nastajanje manjših (amorfnih) kristalov, ki se laže dispergirajo in se slabše oprijemajo površin (polifosfati, fosfonati), - dispergiranje je vzdrževanje manjših kristalov v suspenziji (polimerna sredtva), - preprečevanje korozijskih pojavov je zaviranje katodnih in anodnih reakcij: z oksidacijo in formiranjem zaščitnih filmov na površinah v stiku z vodno fazo, z obarjanjem plasti netopnih soli in kompleksov ter z zaviranjem redukcije kisika (cink, poli/ortofosfati, fosfonati, silikati, molibdati, nitriti) - zaviranje mikrobiološke aktivnosti je preprečevanje rasti in razmnoževanja mikroorganizmov in s tem povezanih problemov: nastanek biofilmov, biološka korozija, pojav patogenih mikroorganizmov, obloge (oksidirajoči biocidi, organski sintetični biocidi, pomožna sredstva – biodisperzanti) Dodatna ukrepa za vzdrževanje ustrezne kvalitete sistemske vode sta še: - avtomatsko odsoljevanje, ki deluje na osnovi prevodnosti. - delna filtracija z napravami z zrnatimi filtrnimi mediji. Postopki, ki se običajno kombinirajo: doziranje, filtracija, mehčanje , dealkalizacija, reverzna osmoza, avtomatsko odsoljevanje, oksidacija 2. Ogrevalni sistemi in proizvodnja pare V energetskih sistemih, ogrevalnih (toplovodnih, vročevodnih) in pri proizvodnji (parni generatorji) ter distribuciji pare, je od kvalitete dodajne in sistemske (napajalne, kotelne, krogotočne, povratni parni kondenzat) odvisna: - ekonomičnost obratovanja - trajnost obratovanja - kvalitete produkta (pare napr.) Poglavitni nezaželeni pojavi v teh sistemih so: - nastanek oblog in usedlin - korozija - prehajanje nezaželenih snovi iz sistemske vode v paro Te pojave se skuša v čim večji meri omejiti z: - pripravo dodajne vode (mehčanje, demineralizacija) - vzdrževanjem ustrezne kvalitete sistemske vode (mehčanje,demineralizacija, odplinjenje) - obratovalnimi pogoji in - kemikalijami za kondicioniranje sistemske vode Funkcija teh kemikalij je naslednja: - nevtralizacija kationov trdote z obarjanjem in tvorba zaščitnega sloja (fosfati) - komleksiranje/sekvestriranje/dispergiranje kationov trdote vode in drugih nečistoč, da se ne izločajo v obliki oblog, temveč v obliki mulja, ki se iz sistema izloča med kaluženjem in odsoljevanjem sistemske vode (polifosfati, polimeri) - preprečevanje korozijskih pojavov z redukcijo kisika in formiranjem zaščitnih filmov na površinah v stiku z vodno fazo (natrijev sulfit, DEHA, karbohidrazid, hidrazin) - vzdrževanje ustrezne pH vrednosti in alkalitete s hlapnimi (NH3, amini) ali nehlapnimi (NaOH, KOH, fosfati) sredstvi - zaščita kondenzatnega omrežja s hlapnimi sredstvi (nevtralizirajoči in filmski amini). Postopki, ki se običajno kombinirajo: doziranje, mehčanje, dealkalizacija, demineralizacija, reverzna osmoza, odplinjenje 3. Klimatizacija (HVAC) Pri klimatizaciji so vlažilne (pršne) komore tisti del naprav, kjer prideta v stik voda in zrak, ki se črpa iz delovnih prostorov. Zrak se ponovno vrača v delovne prostore. Zato mora voda, ki cirkulira v pršni komori izpolnjevati naslednje pogoje: - da je bakteriološko neoporečna. To dosežemo najlaže z UV dezinfekcijo delnega recirkulacijskega toka pršne vode - da ne ustvarja oblog na delih komor, predvsem pršnih šobah. Zato se dodaja delno mehčana voda, lahko tudi še z dodatkom ustreznega inhibitorja formiranja oblog vodnega kamna - del vode v pršni komori odhlapi v zračni tok, zato je tendenca k naraščanju koncentracije soli (prevodnosti) v krožni vodi. Še dopustna prevodnost krožne, pršne vode je odvisna od vrste delovnega prostora, ki ga klimatiziramo. Uravnavamo jo z ustrezno pripravo dodajne vode (po potrebi tudi demineralizacijo) in (avtomatskim) odsoljevanjem na osnovi prevodnosti. Posebni primer je vlaženje z direktnim pršenjem atomizirane vode v delovni prostor. Tu je običajno potrebno vstopno vodo demineralizirati. Postopki, ki se običajno kombinirajo: doziranje, mehčanje , demineralizacija,reverzna osmoza, avtomatsko odsoljevanje POVEZAVE: |
|
PROIZVODI |
|
REŠITVE |