REŠITVE : OKSIDACIJA, OZON, DEFERIZACIJA, DEMANGANIZACIJA
OKSIDACIJAOZONIRANJE, DEFERIZACIJA, DEMANGANIZACIJA, DEZODORIZACIJA, AOP V tehnologiji vode se oksidacija s kemijskimi sredstvi – močnimi oksidanti, izvaja za namene odstranjevanja neželenih snovi, ki se z ostalimi postopki težje odstranjujejo: - mikroorganizmi – dezinfekcija, - železo in mangan, - vonj, barva in okus vode, ki jih npr. povzročajo organske snovi, žveplove spojine (H2S) idr. - izboljšanje koagulacije, flokulacije in filtracije, - organske snovi, ki povzročajo pri dezinfekciji škodljive stranske produkte, - umetne organske spojine v sledovih – fitofarmacevtska sredstva (pesticidi,…), zdravila, hormoni, topila, naftni derivati idr. Izbira uporabljenega oksidanta je odvisna predvsem od sestave vode in količine onesnaženja. Običajno se uporabljajo naslednji oksidanti: - kisik, iz zraka ali čisti - natrijev hipoklorit (NaOCl) ali plinski klor (Cl2), - klordioksid (ClO2), - ozon (O3), - kalijev permanganat (KMnO4), - vodikov peroksid (H2O2), - ter kombinacije oksidantov med seboj ali z dodatkom katalitskih sredstev. Del teh postopkov je večinoma tudi filtracija preko zrnatih filtrnih medijev, ki so površinsko aktivni (aktivno oglje) ali delujejo katalitsko na procese oksidacije (MnO2 ali izpeljanke tega naravnega filtrnega materiala). Posebna vrsta oksidacijskih postopkov so t.i. postopki napredne oz. pospešene oksidacije – angl. Advanced Oxidation Processes – AOP. Področja njihove uporabe so priprava pitne vode, čiščenje močno obremenjene odpadne vode (industrijske odplake pri organski sintezi, bolnišnične odpadne vode idr.), ter priprava ultračiste vode v farmacevtski industriji, mikroelektroniki (polprevodniki) in energetiki. Uporabljajo tudi se za oksidacijo še posebej težko razgradljivih organskih snovi naravnega ali umetnega izvora. To so npr. vode, ki vsebujejo benzene, fenole, aldehide, fitofarmacevtska sredstva (pesticide idr.), medicinske, farmacevtske in kozmetične preparate (ostanke zdravil, hormone idr.) ter ostala organska mikroonesnažila. Cilj AOP je doseči mineralizacijo organskih snovi ali nastanek manj nezaželenih produktov oz. večjo biorazgradljivost, to pa doseči hitreje in bolj popolno kot z uporabo klasičnih fizikalno-kemijskih postopkov. Prednosti postopkov AOP so predvsem v tem, da dosegajo visoke učinke že pri tlakih in temperaturah blizu normalnim pogojem (1 bar, 20 °C). To gre pripisati dejstvu, da potekajo ob prisotnosti hidroksilnih radikalov (.OH), ki so najmočnejši tehnično uporaben oksidant (približno 1,4 krat močnejši kot ozon in 2,1 krat močnejši kot klor). Med postopke napredne oksidacije prištevamo kombinacijo močnih oksidantov - ozona, vodikovega peroksida, titanovega dioksida in drugih aktiviranih oksidov (npr. Fentonov postopek) med seboj, z elektromagnetnim valovanjem, predvsem UV svetlobo in ultrazvokom. Postopki, ki se običajno kombinirajo z oksidacijo: doziranje, statična mešala, filtracija, dezinfekcijatevamo kombinacijo močnih oksidantov - ozona, vodikovega peroksida, titanovega dioksida in drugih aktiviranih oksidov (npr. Fentonov postopek) med seboj, z elektromagnetnim valovanjem, predvsem UV svetlobo in ultrazvokom. POVEZAVE: |
|
PROIZVODI |
|
REŠITVE |
Produced by Spletne rešitve Sloway