Voda običajno vsebuje raztopljene in neraztopljene, to je suspendirane delce. Postopki koagulacije, flokulacije in usedanja so namenjeni izločanju suspendiranih delcev iz vode in si običajno sledijo v navedenem zaporedju.

 
Večina suspendiranih delcev v vodi je negativno nabitih in se zato medsebojno odbijajo. Z dodajanjem ustreznih sredstev - koagulantov s pozitivnim nabojem, nevtraliziramo negativni površinski naboj in delci se združujejo v mikroflokule (koagulacija). Sledi rast mikroflokul v večje skupke, ki so vidni, suspendirani (flokulacija). Flokulacija je lahko le nadaljevanje koagulacije, lahko pa jo intenziviramo z dodatki flokulantov.

 
Koagulanti so lahko kovinske soli Al ali Fe, polimerni anorganski in organski. Flokulanti so polimerni organski s pretežno anionskim nabojem.

 
Za uspešno koagulacijo in flokulacijo je pomembno ustrezno mešanje, ki pospeši vmešavanje kemikalij in število stikov med delci. Izvede se statično (statična mešala) ali dinamično z motornimi mešali.

 
Končna separacija suspendiranih delcev iz vode se izvrši v procesu usedanja ali direktne filtracije (v kolikor vsebnost suspendiranih delcev ni posebej visoka).

 
Usedanje poteka v usedalnikih različnih izvedb. V razmerju med učinkovitostjo (kapaciteto) in potrebnim prostorom za vgadnjo, so najučinkovitejši lamelni usedalniki.

Postopki, ki se običajno kombinirajo: